• 2018 ‒ Ministrstvo za kulturo
  • 2019 ‒ častno pokroviteljstvo predsednika države.
  • 2020 ‒ častno pokroviteljstvo gospoda Marjana Šarca v času predsedovanja.
  • 2020 ‒ Zavod republike Slovenije za šolstvo
  • 2020  ‒ Ministrstvo za kulturo
  • Peter Amaletti
  • Dušica Kunaver

 

 

Peter Amalleti

Petje

Petje ni le tvorjenje in oblikovanje glasu, napenjanje mišic in pljuč, temveč tudi zelo posebno in blagodejno stanje duha. Pevec tudi postane eno s pesmijo, ki jo poje, pravzaprav sam postane pesem. In kakor pri zdravilni meditaciji se pevec zaveda svojega diha, poglablja vdih in podaljšuje izdih, obenem pa iz pljuč odstrani ves nečisti in obrabljeni zrak, tresljaji lobanje pa tudi očistijo možgansko tekočino vseh nečistoč. Kakor smeh je torej zdravilno tudi petje. In enako kot je tudi smeh v dobri družbi še bolj prešeren, tako je tudi skupinsko petje odlično sredstvo  vzajemnega usklajevanja diha, duha in notranjega ravnovesja pevcev. Ušesu prijetna glasba je vselej zdravilna za njene poslušalce, dejavno petje pa še toliko bolj, in to ne le za pevca samega, temveč tudi za družbo v celoti. In to velja za vsako družbo na tem svetu, za našo slovensko pa še toliko bolj.

Velik del našega čudovitega starodavnega ljudskega izročila predstavljajo prav neštete naše ljudske pesmi, zborovske petje je bilo v naši preteklosti vselej zelo pomembno, vdajalo pa se mu je celotna skupnost. Tudi noben naš praznik ni nikoli minil brez petja. Zato je Mateina pobuda še posebej dragocena in pomembna. Tudi naše petje, brez katerega ni praznika, si namreč zasluži svoj lasten praznik, ki bo v našem sodobnem času, v katerem v glasbi sicer uživamo na nešteto načinov, vsaj za en dan v nedrja naših skupnosti vrnil to starodavno petje iz srca in ga obudil.

Zatorej, kdor ima še pesem v svojem srcu, naj se nam pridruži pri tem drugem letnem praznovanju in prazniku petja!

Peter Amalietti

Dušica Kunaver

SLOVENSKA LJUDSKA PESEM – SPREMLJEVALKA  ŽIVLJENJA 

Slovenska pesem je spremljala našega človeka skozi trdo zgodovino, ko je bilo treba  živeti in preživeti  tisoč let tuje oblasti, tristo let Turkov,  štiri stoletja  kmečkih puntov, lakote, vojne in še marsikaj. Naš človek  je  prinesel deset tisoče pesmi  skozi vsa ta trda  stoletja. Pel je  v veselju in žalosti, ob delu in prazniku, ob svatbi in pogrebu.

V dolgih zimskih večerih ob preji in  tkanju, ob ribanju repe in  luščenju fižola,  je domača  pesem spreminjala delo v prijetno druženje. V predpustnem času je pesem veselo ukala po vasi in spremljala svatovske  sprevode. Pesem je nato pomagala klicati in priklicati pomlad, a ko je vesela vigred  prišla, je slovenski fant zapel žalostno pesem dekletu v slovo in  v pozdrav domačemu kraju. Prišel  je njegov čas. Odhajal je k vojakom, v boje za koristi tujega  cesarja. A zemlja  na domačih poljih je medtem  klicala k oranju in  sejanju in že je slovesna  jurjevska in kresna pesem naznanjala visoko poletje. Izpod vaške lipe ali od vaškega vodnjaka je tedaj vsak večer donela  po vasi  prelepa  fantovska pesem.  Dekle za oknom je tiho prisluhnilo  tej fantovski pesmi,   mlada mati pa je medtem s pesmijo uspavala otroka v zibelki, a naslednje jutro se je pridružila koscem  in žanjicam, ki jih je družila pesem v ritmu kose in srpa.

Ko je bila letina pod streho in  novo vino v kleti je napočil čas  za razigrano in  šaljivo pesem, a že so dnevi postajali vse krajši in noči vse daljše. Temne,  mrzle dni ob koncu leta pa razveseljujejo svetli prazniki in svetla praznična pesem. Od hiše do hiše so nekdaj  po vasi hodili koledniki in  pred vsako hišo zapeli pesem, ki je voščila, da  bi v prihodnjem letu spet  rodilo žitno  polje  in vinske trte.

 Vso to stoletno zgodbo slovenske ljudske  pesmi v današnjih dneh poskuša prevpiti  glasna moderna  popevka, a upajmo, da bo  kljub temu  domača pesem živela naprej in  nosila  svoje sporočilo  in  poslanstvo prihodnjim rodovom.

Dan, ki naj bi  s pesmijo družil  naše ljudi  v domovini,  v zamejstvu  in po svetu,  je prijazna priložnost, ki druži, razveseljuje in utrjuje  vezi in pripadnost  narodu, ki je po tisoč letih od legendarne Karantanije spet dobil svojo državo.

Dušica Kunaver